z izvotljenimi očmi srepo buljiš v kaotični svet ki ga razjeda gniloba in se zažira v vse pore družbenega tkiva. nag si ujet v kolesje demo-kratične mašinerije kjer si le kolešček ki se poskuša naravnati na tečaje izprijenega sveta in izpraznjenih konverzacij svet je zate le še labirint paradoks naključij in motenj izkrivljeno zrcalo brezumja…